Sodelovanje
V vsaki lokalni skupnosti mora obstajati interes po sodelovanju z mladinskimi organizacijami in društvi, ki tam delujejo. Na ta način se razvija in oblikuje mladinska politika v skupnosti, mladim je tako omogočena aktivna participacija in s tem oblikovanje skupnosti, v kateri živijo. Mladim mora lokalna skupnost omogočati tudi soodločanje o politikah, ki se jih tičejo, in jih navajati na aktivne, samostojne, odgovorne državljane, ki bodo v prihodnosti sposobni peljati družbo po boljši in uspešnejši poti, kot tava danes. Kombinacija izkušenj starejših in mladostne zagnanosti lahko prinese neverjetne rezultate.
Mladim je potrebno dati priložnost, da se izkažejo, in jim nuditi podporo, jih poslušati ter spodbujati pri uresničevanju njihovih idej.
Prakse
Sodelovanje med mladimi in občino je mestu Ajdovščina prineslo ustanovitev in izgradnjo novega Mladinskega centra in hotela Ajdovščina. Mladi so bili ves čas gonilna sila projekta: dali so pobudo za ustanovitev Mladinskega centra in izgradnjo objekta za mlade, pripravili so analizo potreb, programski načrt za mladinski center, strategijo trženja mladinskega hotela, idr. Po uspešno ustanovljenem Mladinskem centru je mlade in občino čakal še velik podvig – pridobitev evropskih sredstev za izgradnjo Mladinskega centra in hotela Ajdovščina. V procesu priprave vloge so tako mladi kot občina svoje znanje in delo usmerili v uspešno oddajo razpisne dokumentacije, sodelovanje z arhitekti in skupne načrte o mladinskem centru. To partnerstvo je botrovalo uspešni prijavi in pridobitvi evropskih sredstev za izgradnjo objekta. Danes objetk deluje kot javni zavod imenovan Mladinski center in hotel Hiša mladih Ajdovščina. V njem so dobil prostor različne mladinske organizacije, ki še naprej skupaj sodelujejo in skrbijo za povezovanje in združevanje mladih v Ajdovščini.
Sodelovanje občine Ajdovščina in mladih se ni končalo z izgradno Mladinskega centra in hotela Ajdovščina. Občina Ajdovščina je z Mladinskim svetom Ajdovščina v oktobru 2011 sprejela dogovor o skupni pripravi lokalne strategije za mlade, ki bo za 6 let strukturirano vsebinsko in finančno začrtala delovanje Občine na področju mladine. Mladinski svet Ajdovščina je v sodelovanju z Občino Ajdovščina izvedel projekt Strategija, namenjen vsebinski podpori Občini Ajdovščina pri pripravi lokalne strategije za mlade na podlagi Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju. V okviru projekta je Mladinski svet Ajdovščina med mladimi iz občine zbral mnenja in predloge o obstoječem in prihodnjem delovanju Občine na področju mladine, raziskoval želje in potrebe mladih s področij življenja in dela v občini ter analiziral obstoječe delovanje na področju mladine s strani občinske uprave, javnih zavodov in organizacij v mladinskem sektorju. Na podlagi raziskav je bila oblikovana strategija, ki na eni strani upošteva obstoječe delovanje Občine na področju mladine ter na drugi strani ustreza realnim potrebam mladih, s čimer si prizadeva za doseganje optimalne učinkovitosti njene realizacije. Lokalna strategija za mladino vzpostavlja kontinuirani dialog med obema skupinama ter zasleduje dolgoročno izboljšanje učinkovitosti mladinskih pobud, participacije mladih ter vzajemnosti prenosa idej in odločitev v mladinskem sektorju na ravni občine Ajdovščina.
Komisije za mladinska vprašanja so posvetovalni organi župana ali občinskega sveta, ustanovljene za preučevanje posameznih področij, za pripravo strokovnih podlag za odločanje in za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj glede svetovanja in dajanja mnenj in predlogov.
Komisije za mladinska vprašanja v Občini Domžale se je ustanovila na idejo in pobudo Mladinskega sveta Domžale. Je plod dela v preteklih letih, s katerim se je Mladinski svet Domžale izkazal kot pomemben zagovornik mladih v občini in kot ključni povezovalni člen med njimi in občinskimi odločevalci. K sami ustanovitvi je pripomoglo tudi dejstvo, da je župan uvidel pomen uspešnega sodelovanja z mladimi in pomembnost le tega za ustvarjanje okolja prijaznejšega mladim. Župan je tako izdal odlok o ustanovitvi komisije in ta je bila brez večjih zapletov ustanovljena.
Komisija je sestavljena iz petih članov (2 občinska svetnika, 2 predstavnika, ki ju predlaga Mladinski svet Domžale in predstavnik Centra za mlade).
Mladinski svet Velenje, Mladinski center Velenje in Mestna občina Velenje izvedejo vsako leto natečaj Naj prostovoljec leta in Naj prostovoljna organizacija leta Mestne občine Velenje, preko katerega na podlagi zbranih prijav izberejo tiste mlade in organizacije, ki jim pripišejo ta laskavi naziv. Ključni namen natečaja je promocija prostovoljstva in pohvala ter spodbuda prostovoljnemu delu posameznikov in organizacij.
Projekt predstavlja primer dobre prakse sodelovanja mladih z lokalnimi odločevalci, s katerim so mladi dolgoročno okrepili sodelovanje z Občino. Mladi Velenjčani so s projektom, ki poteka pod pokroviteljstvom župana, dali prostovoljstvu v njihovi občini večji pomen. Tako so dokazali, da igra prostovoljstvo ključno vlogo in je za razvoj družbe še kako pomembno – z natečajem mladi dokazujejo svojo aktivnost, angažiranost in odgovornost za razvoj družbe, da so aktivni in da jih je vredno podpirati.
Participacija
Participacijo mladih v občinah najlažje opredelimo kot vključevanje mladih v odgovorne in izzivalne procese in odločitve, ki sledijo iz splošnih potreb v občini, pri čemer mladim omogočimo načrtovanje in/ali odločanje o zadevah, ki vplivajo na druge občane: torej v aktivnostih, katerih vpliv presega udeležene mlade in ima posledice za širšo skupnost.
Lokalne in regionalne oblasti so mladim najbližje, zato imajo pomembno vlogo pri spodbujanju njihovega sodelovanja. Lokalne in regionalne oblasti morajo zagotoviti, da se mladi ne le učijo o demokraciji in poslušajo o njej, temveč imajo tudi možnost, da jo uporabljajo.
Analizo procesa vključevanja mladih v projekte lahko opravimo s pomočjo modela lestve participacije, ki ga je razvil Roger Hart. Model lahko uporabimo v katerikoli fazi projekta, pripravi, izvedbi ali vrednotenju in prikazuje, v kolikšni meri so mladi vključeni v soodločanje ali izvajanje nekega projekta. Model postavlja osem stopenj oziroma načinov, kako so mladi vključeni v projekt. Hart postavlja osem stopenj:
FixMyStreet in njej podobne izpeljanke so spletna mesta, ki omogočajo hitro in enostavno poročanje o težavah na ulicah, ne da bi bilo posamezniku potrebno o težavah obveščati pristojne organe. Spletna stran omogoča, da ljudje poročajo in razpravljajo o lokalnih problemih, na katere naletijo v svojem kraju. Že iz imena je razvidno, da je pristop FixMyStreet primarno usmerjen k poročanju o problemih fizične narave.
Po registraciji na spletni strani lahko vsak registriran uporabnik poroča o aktualnih problemih. Posameznik na zemljevidu točno označi, kje se nahaja problem, nato pa ga čim bolj podrobno opiše. Možno je dodati tudi fotografijo, ki podano opozorilo še dodatno pojasnjuje. Uporabniki običajno poročajo o različnih poškodbah v lokalnem okolju, kot so zlomljene in pokvarjene stvari, nepospravljene stvari, stvari, ki jih je potrebno prenoviti, popraviti ali očistiti. Poročila se nanašajo na informacije o zapuščenih vozilih, o poškodbah na cestiščih (glavne ceste, hitre ceste in avtoceste, kolesarske in pešpoti), čiščenju ulic (razbito steklo, pesek ipd.), neurejenih odlagališčih odpadkov, javni razsvetljavi, zelenih površinah, varnosti v domačem kraju, poškodbah po nevihti, o potepuških psih, grafitih in podobno.
Pobuda FixMyStreet lokalnim oblastem informacije posreduje le v zgoraj omenjenih ali njim podobnih primerih. Probleme s preostalih področij (npr. neprimerno družbeno vedenje občanov ali drugih ljudi, nujni in urgentni problemi, hrup, težave s sosedi ipd.) je potrebno reševati neposredno s predstavniki lokalne ali nacionalne oblasti.
Metoda je ime dobila po angleškem izrazu »focus group«, ki ga v slovenščino neposredno prevajamo kot fokusne skupine, pogovor pa bi lahko imenovali skupinski pogovor. Bistvo fokusne skupine je namreč pogovor skupine ljudi, ki so bili izbrani s strani organizatorjev z namenom, da razpravljajo in komentirajo vnaprej znano temo. Nameni fokusnih skupin so raznoliki: pridobivanje informacij, iskanje soglasja ali razlaga raznolikosti med ljudmi, iskanje novih idej, raziskovanje kompleksnih vprašanj, nov vpogled v obravnavano temo ipd.
Pogovor v fokusnih skupinah ni klasičen pogovor ali skupinski intervju, saj metoda poteka po vnaprej določenem načrtu ter temo obravnava manj poglobljeno kot intervju, a hkrati odpira možnost za večjo produktivnost in večji nabor idej zaradi medsebojnega sodelovanja med udeleženci.
Razsežnosti spletnega komuniciranja se z možnostjo komentiranja na spletnih straneh in v socialnih omrežjih le še povečujejo. Večina časopisnih hiš poleg tiskanih časopisov in revij ureja tudi svojo spletno stran z aktualnimi novicami in novinarskimi prispevki, kjer nudi uporabnikom možnost komentiranja. Časopisnim hišam se pridružujejo tudi druge medijske hiše in interaktivni informacijski portali, ki nas zalagajo z raznovrstnimi novicami. Številne nevladne organizacije prav tako upravljajo svoja spletna mesta, vedno bolj ažurirane so spletne strani občin. Zelo aktualni so tudi spletni dnevniki oz. blogi, kjer svoja mnenja in ideje z zunanjim svetom širi vedno več posameznikov različnih starosti.
Komentiranje prispevkov na spletnih straneh je vedno bolj popularna možnost participacije, hkrati pa omogoča takojšen odziv na (npr. novinarski) prispevek. Možnost sprotnega komentiranja daje bralcem priložnost, ki je tiskani mediji ne morejo ponuditi. Slednji se podajanju komentarjev na spletu še najbolj približajo z rubriko »pisma bralcev«.
Za merjenje javnega mnenja se odločamo ob aktualnih vprašanjih, ki zadevajo širše javnosti (manjša skupina v okviru občine ali na nivoju cele države).
Javno mnenje je kolektivni pogled (reprezentativnega vzorca) konkretne (določene) populacije. Z drugimi besedami – javno mnenje lahko označimo kot mnenja in stališča prebivalstva (populacije) neke države o vsebinah, ki zanimajo javnost. Ugotavljamo ga z instrumenti javnomnenjskih raziskav (sredstva reprezentativnih anket, splošne ankete), s katerimi lahko merimo vedenje, znanje, mnenje, občutke in vrednote. Vedenje in znanje je mogoče popolnoma jasno opredeliti, toda mnenja, občutki in vrednote so glede tega veliko bolj kompleksni, zato je tudi njihovo merjenje težavnejše in kompleksnejše. Pri raziskovanju javnega mnenja gre za merjenje stališč ali mnenj, občutkov in vrednot oziroma odnosa javnosti glede določenih aktualnih ali malo manj aktualnih zadev.
Z izzivi raziskovanja javnega mnenja se ukvarjajo v različnih okoljih in organizacijah, ki združujejo javnomnenjske profesionalce.
Mladinska tribuna je metoda, pri kateri mladi in občinski organi nimajo direktnega stika, temveč se ideje, ki jih mladi na mladinski tribuni podajo, kasneje prenesejo do občinskih organov. Odvisno od samozavesti in iniciativnosti mladih so lahko na mladinsko tribuno vabljeni tudi lokalni odločevalci. V splošnem gre za podajanje predlogov za rešitve in podajanje mnenj mladih mladinskim voditeljem, moderatorjem tribune ali mladim, ki jim ni težko pristopiti do lokalnih odločevalcev in ideje ter mnenja mladih podati občinskim organom, pristojnim za mlade. Na mladinskih tribunah gre za zbiranje mladinskih pobud in želja vseh mladih v lokalni skupnosti, ki drugače ne bi bile uslišane in ne bi prišle do lokalnih odločevalcev. Običajno je občini v interesu, da se pogovarja samo z enim od predstavnikov mladih, ki je dovolj reprezentativen za zagovarjanje splošnega mnenja in potreb mladih, ki jih lahko pridobi tudi na eni od javnih mladinskih tribun.
Termin okrogla miza obsega srečanje, ki poleg opisa obravnavane teme vključuje tudi razpravo in izmenjavo mnenj med gosti, včasih je aktivno vključeno tudi občinstvo. Okrogla miza je danes splošno znana metoda in predstavlja enega bolj fleksibilnih načinov razprave. Pristop se zgleduje po primeru kralja Arthurja, ki se je s svojimi vitezi zbiral za okroglo mizo, kjer so razpravljali o aktualnem problemu, pri čemer so si bili vsi prisotni med seboj enakovredni in enakopravni.
Čeprav se različne skupine izvedbe okrogle mize lotijo na nekoliko drugačne načine, metodi ostajajo skupne izhodiščne točke. V prvi vrsti okrogla miza nudi prostor za razširjeno razpravo znotraj manjše skupine. Poleg tega so okrogle mize odličen prostor za podajanje in sprejemanje informacij, za sodelovanje pri poglobljenih razpravah in za srečanje s kolegi s podobnimi interesi.
Gostje okrogle mize zavzamejo vlogo govorcev in najprej predstavijo svoje poglede na obravnavano temo. Sledi pogovor in vprašanja poslušalcev ali moderatorja. Gostje so osebe, ki jih k sodelovanju povabi organizator okrogle mize in so zaradi svojega statusa, dosežkov, izkušenj ali znanja povabljeni, da svoje poglede delijo z drugimi. Povabljeni gostje se med seboj večinoma razlikujejo glede na svoja stališča in področja delovanja.
Pismo županu je eden od mehanizmov participacije, ki ga uporabljajo predvsem mladinske organizacije in društva, ki želijo vedeti, kako mladi v njihovem lokalnem okolju razmišljajo, kakšni so njihovi pogledi na stanje in prihodnost mladih v okolju, kjer živijo. Pri tej metodi gre za posreden stik med mladimi in županom občine ter lokalnimi odločevalci. Glede na navodila in usmeritve za pisanje lahko s to metodo od mladih izvemo marsikaj, tudi to, kako se počutijo v svojem lokalnem okolju, ali mislijo, da je zanje dovolj poskrbljeno in kje se vidijo v svoji prihodnosti, kje imajo namen živeti in se zaposliti.
Metoda predlagam.obcini.si je po vzoru portala Vlade RS (predlagam.vladi.si) prilagojeno spletno orodje, ki je namenjeno pošiljanju predlogov občinskim oblastem za spremembo veljavne ureditve določenega področja ali zadeve, spodbujanju uporabnikov k izmenjavi mnenj in vključitvi občanov v oblikovanje politik na občinski ravni. Zaradi elektronske zasnove je predvsem primerno za mlajšo generacijo.
Orodje omogoča medsebojno izmenjavo individualnih stališč, pogledov in mnenj o javnih temah, ki jih določijo uporabniki sami. Ti lahko opredelijo in podrobneje predstavijo vsebinsko problematiko, ki v občini po njihovem mnenju ni primerno urejena, hkrati pa navedejo predlog za njeno ureditev. Vsi predlogi, ki so pripravljeni v skladu s pravili orodja, so javno objavljeni. Drugi uporabniki lahko predloge komentirajo ali predlagajo njihove popravke. O končnem predlogu, ki ga pripravi avtor prvotnega predloga, se glasuje. Če takšen predlog dobi več glasov za kakor proti, pri čemer mora pri glasovanju sodelovati vsaj 10 odstotkov aktivnih registriranih uporabnikov, se predlog pošlje v obravnavo pristojnemu organu občine, ki pripravi uradni odgovor.
Teme pogovorov v spletnih klepetalnicah se nanašajo na tako rekoč vse vidike človeških prizadevanj in interesov. Nekatere klepetalnice so osredotočene na posamezno tematsko področje, nekatere pa dajejo prednost tematski raznovrstnosti.
Spletne klepetalnice tako kot večina spletnih medijev omogočajo enostaven način za spoznavanje novih ljudi, kjer gre lahko za poznanstva z interneta, za pogovor s poznanimi ljudmi ali pa za klepet z nepoznanimi uporabniki klepetalnice. Takšen način sodelovanja je danes zelo razširjen, hkrati pa zelo enostaven in dostopen v vsakem trenutku.
Klepetalnica je spletno mesto, ki zagotavlja prostor uporabnikom s skupnimi ali podobnimi interesi za komunikacijo v realnem času, kar pomeni, da uporabniki med seboj komunicirajo »v živo«. Namen klepetalnic je (največkrat anonimni) pogovor na medmrežju med več ljudmi hkrati.
Forum je spletna aplikacija, ki omogoča splošne ali poglobljene razprave za določen predmet obravnave oz. izpostavljen problem. Gre za objavljanje sporočil z namenom izmenjave mnenj, stališč, prepričanj in izkušenj ter komentiranje sporočil drugih uporabnikov.