Mladinska politika ni politika mladih, niti ni politika o mladih, ampak je politika za mlade. Konkretneje povedano je mladinska politika nabor ukrepov na različnih področjih javne politike, katerih namen je integracija vedno novih generacij v posamezne dele življenja družbe, predvsem pa spodbujanje čim hitrejšega osamosvajanja mladih.

Gre torej za sistem dejavnosti lokalnih skupnosti, ki mladim omogočajo čim enostavnejši in čim hitrejši prehod v odraslost. Namen mladinske politike je torej olajšati prehode iz izobraževanja na trg dela, iz enega bivalnega okolja v drugega ipd.

 

Pregled definicij in njihovo tolmačenje nam odpre dve smeri mladinske politike:

• ukrepom, usmerjenim predvsem v integracijo mladih v ekonomsko življenje skupnosti, pravimo horizontalna mladinska politika;
• ukrepom, ki so lastni prostoru mladine in predstavljajo podporne mehanizme za razvoj mladinskega dela, delovanja mladinskih organizacij, participacije mladih in informiranja mladih, pa vertikalna mladinska politika.

 

Horizontalna mladinska politika

V horizontalno smer spadajo ukrepi, ki so sicer sestavni del drugih (področnih) politik, vendar želi družba s posebnimi ukrepi za mladino še posebej zagotoviti spodbujevalne okoliščine za lažjo integracijo mladih v družbo (stanovanjska politika, politika zaposlovanja, zdravstvena politika, izobraževalna politika itd.).

Ukrepi so lahko torej namenjeni izključno mladim ali pa gre za ukrepe, ki predstavljajo mladinsko razsežnost v ukrepih za prebivalstvo kot celoto. Družba potrebuje avtonomne posameznike, ki so se sposobni vključevati vanjo. Avtonomijo spodbujajo ravno ukrepi horizontalne ravni.

 

Vertikalna mladinska politika

Ukrepov, ki so prvenstveno lastni prostoru mladine in so namenjeni spodbujanju vključevanja mladih v mladinsko delo, zagotavljanju pogojev za izvajanje mladinskega dela ter izdelavi in oblikovanju osnov za določanje ciljev in ukrepov na področju mladinske politike, vključno z različnimi oblikami vključevanja mladih v oblikovanje ukrepov mladinske politike, ni mogoče zagotoviti v okviru drugih javnih politik, zato pravimo, da spadajo med t. i. vertikalne ukrepe. Ti se odražajo v specifičnih potrebah mladih in mladinskega dela.

Kulturna politika predstavlja ukrepe države in lokalnih skupnosti, ki so namenjeni podpori in spodbujanju ustvarjalnosti. Glavna naloga kulturne politike je zagotovitev pogojev za uresničevanje te pravice, kar poleg omogočanja svobodnega in neoviranega ukvarjanja s kulturno ustvarjalnostjo ter svobodnega dostopa do njene ponudbe zajema tudi skrb za kulturno identiteto, jezik, kulturno izobraževanje in kulturno dediščino. Pri tem pomembno vlogo igrajo prav ukrepi lokalne skupnosti, saj je eno izmed ključnih načel kulturne politike enakomerna razvejanost kulture po državi, kar prispeva k ohranjanju družbene identitete preko vseh regionalnih in lokalnih kulturnih posebnosti (Resolucija o Nacionalnem programu za kulturo 2008). V skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) se kulturna politika nanaša na kulturne dejavnosti na področjih nepremične in premične kulturne dediščine, besednih, uprizoritvenih, glasbenih, vizualnih, filmskih, avdiovizualnih, intermedijskih in drugih umetnosti na področju založništva in knjižničarstva, kinematografije ter na drugih področjih kulture (ZUJIK – uradno prečiščeno besedilo, 4. člen).

 

Predlog ukrepa za občine

• Uvedba dimenzije vključevanja mladih med merila za ocenjevanje projektov in programov na javnih razpisih za sofinanciranje kulturnih dejavnosti.

 

 Več o predlogu ukrepa za občine s področja kulturnih dejavnosti najdete tukaj.

 

 

Že kar nekaj let smo priča poskusom različnih institucij, da bi dvignile kakovost informiranja za mlade, vendar se zdi, da jim ne uspeva. Mladi se niti ne pritožujejo nad pomanjkanjem informacij, ampak predvsem nad dejstvom, da so podane informacije neuporabne. Želijo namreč specifične informacije, ki odgovarjajo njihovim trenutnim potrebam in njihovim trenutnim vprašanjem. Prav zato morajo imeti informativni servisi na zalogi mnogo različnih informacij, primernih za ta vprašanja mladih. To v nobenem primeru niso (samo) informacije o prireditvah, koncertih in drugih prostočasnih aktivnostih za mlade, ampak predvsem informacije, ki pospešujejo doseganje avtonomije, kot so na primer informacije s področij zaposlovanja, izobraževanja, stanovanj ipd., ki jih lahko z nadpomenko opredelimo kot informacije o mladinskih politikah.

 

Cilji informiranja mladih

• v centru dogajanja za mlade vzpostaviti informativni servis, ki deluje kot koordinacijska enota vseh virov informacij, ki so na voljo za mlade,
• zbrati informacije za mlade, ki vplivajo na njihov osebni, socialni in poklicni razvoj in jih širiti na način, ki ga mladi razumejo ter je dostopen kar najširši množici mladih, tj. preko mladim priročnih kanalov, vključujoč vse vrste medijskih objav in osebnih stikov z mladimi,
• razviti osebni pristop do mladih, ki omogoča pomoč pri razlagi in koriščenju informacij, ki jih mladi lahko uporabijo za lastne potrebe in jih prevedejo v učinkovita dejanja,
• opozarjati mlade na obstoj različnih storitev in priložnosti, ki so jim na voljo,
• usmerjati mlade k strokovnim organizacijam in storitvam, ko je to potrebno (predstavljati most med mladimi in institucijami, ki lahko izpolnijo potrebe mladih oziroma rešijo njihove težave),
• dejavno spodbujati mlade k uporabi informacijskih virov in razvoju informacijske pismenosti ter s tem omogočanje osebne rasti, doseganje avtonomije in krepitev iznajdljivosti mladih in
• z informacijami opremiti starše, učitelje, mladinske delavce, socialne delavce, svetovalce in druge, na katere se mladi obračajo po pomoč, da se bodo lahko učinkovito odzvali na potrebe mladih (Youth Information Resource Unit).

 

Več o vsebinah informiranja mladih si lahko preberete na tej povezavi.

Primer iz prakse: spletna stran za informiranje mladih: www.winfo.si

 

 

Mladi se v formalni izobraževalni sistem vključujejo z namenom pridobivanja znanja in sposobnosti, na podlagi katerih bodo lahko na trgu dela pridobili zaposlitev ter si tako zagotovili dostojen socialni in ekonomski položaj v družbi. Kakovostno in učinkovito izobraževanje mladih je usmerjeno v pridobivanje visoke ravni znanja in torej kakovostne izobražene delovne sile, ki nadalje vpliva na razvoj gospodarstva, saj izboljšuje njegovo konkurenčnost in učinkovitost, prinaša inovacije in tako pospešuje razvoj družbe nasploh ter izboljšuje kakovost življenja. Vendar formalno izobraževanje mladim v omejenem časovnem obdobju nudi le del znanj in spretnosti, potrebnih za pridobitev poklicne kvalifikacije. Preostale ključne kompetence, ki mladim skupaj s formalnim izobraževanjem zagotavljajo uspešno osamosvajanje, večjo zaposljivost, osebnostni in poklicni razvoj ter višjo kakovost življenja, mladi pridobijo z neformalnim izobraževanjem.

 

Pregled ukrepov za občine:

• knjižnica diplomskih nalog s kritjem stroškov diplome
• štipendije za nadarjene dijake in študente
• infrastrukturna podpora srednješolskim in univerzitetnim programom
• podeljevanje kadrovskih štipendij, namenjenih izobraževanju za poklice v občinski upravi in v javnih institucijah, katerih ustanoviteljica je občina
• zagotavljanje možnosti opravljanja študijske prakse v občinski upravi in v drugih javnih institucijah v občinskem upravljanju
• sofinanciranje projektov neformalnega izobraževanja v mladinskih strukturah
• podpora programu PUM
• infrastrukturna podpora neformalnim izobraževalnim programom
• sofinanciranje kadrovskoh štipendij za lokalne deficitarne poklice
• nagrade za izjemne dosežke dijakov in študentov

 

Infrastrukturna podpora neformalnim izobraževalnim programom

Pri tem ukrepu gre za zagotavljanje prostora in opreme institucijam in organizacijam, ki se ukvarjajo z neformalnim izobraževanjem, s čimer je omogočeno nemoteno izvajanje neformalnih izobraževalnih programov v lokalni skupnosti. Občina lahko v ta namen nosilcem neformalnega izobraževanja zagotovi prostore, ki so v njeni lasti, ter jim pri tem v skladu s predpisi s področja ravnanja z občinskim nepremičnim premoženjem uporabo prostorov in opreme ponudi brezplačno oz. za simbolično najemnino.

Cilj ukrepa je predvsem zagotoviti ustrezne pogoje, v katerih (za udeležence in za okolico) poteka neformalno izobraževanje za mlade v lokalni skupnosti. Namen infrastrukturne podpore neformalnim izobraževalnim programom je pospešiti dejavnost neformalnega izobraževanja v lokalni skupnosti in na ta način pripomoči h krepitvi kompetenčne opremljenosti in zaposljivosti mladih v lokalni skupnosti.

Več o infrastrukturni podpori neformalnih izobraževalnih programov najdete tukaj.

 

Infrastrukturna podpora srednješolskim in univerzitetnim programom

Ukrep predvideva izgradnjo večnamenskega objekta ali oddajo primernega objekta v občinski lasti za namen izvajanja srednješolskih in/ali univerzitetnih programov v lokalni skupnosti ali regiji, kjer so obstoječi prostori prezasedeni ali jih sploh ni.

Cilj ukrepa je predvsem zagotoviti ustrezne pogoje, v katerih v lokalni skupnosti oz. v regiji poteka formalno izobraževanje za vse mlade. Namen infrastrukturne podpore formalnim izobraževalnim programom je pospešiti dejavnost formalnega izobraževanja v lokalni skupnosti oz. v regiji in na ta način pripomoči k širitvi možnosti izobraževanja za vse mlade v lokalni skupnosti. Smiselno je, da lokalna skupnost poskrbi za takšno infrastrukturo, ki bo omogočala izobraževanje, ustrezno potrebam gospodarstva v lokalni skupnosti.

Več o infrastrukturni podpori srednješolskih in univerzitetnih programov najdete tukaj.

 

Knjižnica diplomskih nalog s kritjem stroška diplome

Ukrep predvideva vzpostavitev knjižnice diplomskih nalog, v kateri se zbirajo diplomska dela vseh diplomantov v občini. Namen vzpostavitve knjižnice z diplomskimi nalogami diplomantov iz lokalnega okolja je zagotoviti pregled nad izobraženim kadrom v občini in lažje sledenje potrebam po zaposlovanju v občini. Cilj ukrepa je zbrati diplome lokalnih diplomirancev na enem mestu s pomočjo sofinanciranja stroškov tiska diplomskega dela.

Druga možnost ukrepa ustvarja knjižnico diplomskih nalog občanov, ki v delu obravnavajo lokalno skupnost.

 

Ukrep zajema naslednje aktivnosti:

• vzpostavitev zbirne točke diplomskih nalog,
• zagotovitev sredstev za sofinanciranje stroškov diplomske naloge,
• pripravo in objavo poziva za zbiranje diplomskih nalog in povračilo dela stroškov tiska in vezave diplomskih nalog,
• zbiranje diplomskih del in urejanje zbirke in financiranje dela stroškov diplomskega dela na podlagi prijav na poziv.

Več o knjižnici diplomskih nalog s kritjem stroška diplome najdete tukaj. 

 

Nagrade za izjemne dosežke dijakov in študentov

Gre za ukrep podeljevanja nagrad tistim dijakom in študentom, ki so na različnih področjih (mladinsko delo, kultura, šport, glasba, umetnost, tehnologija, inovacije, šolanje ipd.) dosegli izjemne uspehe. Nagrade so lahko različne, od enkratne finančne nagrade do podelitve priznanj, javnih pohval ipd. Narava nagrade je že sama po sebi motivacijsko sredstvo, saj predstavlja nadstandard, prestiž, čast in statusni simbol.

Namen ukrepa je predvsem motivirati mlade v lokalni skupnosti, da razvijajo in izkoristijo svoje talente in nadarjenost. Cilj ukrepa je mladim ponuditi dodaten razlog in nagrado za trud, s katerim prispevajo k razvoju in kakovosti življenja v lokalni skupnosti.

 

Ukrep zajema naslednje aktivnosti:

• sprejetje sklepa o vrsti oz. višini nagrade,
• zagotovitev finančnih sredstev za nagrade,
• ustanovitev komisije za podelitev nagrad,
• pripravo in objavo poziva (določitev ciljne skupine, določitev področij, ki pridejo v poštev za nagrajevanje, določitev kriterijev za kandidate),
• zbiranje prijav in izbor dobitnikov nagrad,
• izvedbo podelitvenega dogodka in
• promocijo dogodka.

Več o nagradah za izjemne dosežke dijakov in študentov najdete tukaj.

 

Podeljevanje kadrovskih štipendij, namenjenih izobraževanju za poklice v občinski upravi in v javnih institucijah, katerih ustanoviteljica je občina

Kadrovske štipendije, namenjene izobraževanju za poklice v občinski upravi in drugih javnih institucijah, naj bi občina razpisala takrat, ko zazna potrebo po izobraženem kadru na tem področju. Namen teh kadrovskih štipendij je povezovanje človeških virov in javne uprave, kajti občine si lahko preko dolgoročnega kadrovskega načrtovanja zagotovijo razvoj ustreznih kadrov in na ta način poskrbijo za svoj trajnostni razvoj.

Prednost kadrovskih štipendij je v tem, da zagotavljajo takojšnjo prvo zaposlitev po končanem šolanju. Praviloma večina kadrovskih štipendij poleg uspešnega nadaljevanja oziroma zaključka izobraževanja vključuje tudi obveznost zaposlitve pri štipenditorju – v tem primeru zaposlitev v občinski upravi oziroma drugi javni instituciji v občinskem upravljanju po končanem izobraževanju. Ta obveznost je praviloma tudi terminsko opredeljena, največkrat se mora kadrovski štipendist pri štipenditorju zaposliti za najmanj toliko časa, kolikor je prejemal kadrovsko štipendijo. Občina se lahko s svojim kadrovskim štipendistom dogovori tudi za druge obveznosti, kot so obvezna počitniška praksa, diplomska naloga, vezana na občino, in podobno.

 

Ukrep zajema naslednje aktivnosti:

• zagotovitev sredstev za štipendije,
• ustanovitev komisije za pripravo in izvedbo javnega razpisa,
• pripravo javnega razpisa (določitev kriterijev za prijavitelje; določitev višine sredstev za posamezno štipendijo),
• izvedbo javnega razpisa,
• promocijo javnega razpisa,
• izbor štipendistov in
• izvedbo štipendiranja.

 

Podpora programu PUM

Ukrep podpore programu Projektno učenje za mlajše odrasle – PUM predvideva sofinanciranje programa s strani občine ter pomoč programu pri zagotovitvi infrastrukture za potrebe programa PUM.

PUM je javnoveljavni program neformalnega izobraževanja. Delo v programu PUM je povezano s produkcijskim projektnim učenjem, le-to pa naj bi mladim pomagalo pri razvijanju kompetenc, ki jih potrebujejo pri zaposlovanju, za pripravo zbirne mape dosežkov in osebnega izobraževalnega načrta, kar mladim olajša načrtovanje učenja, beleženje in izkazovanje učnih dosežkov ter učnih izkušenj.

Program je bil zasnovan z namenom, da mladim, ki so brez izobrazbe, poklica in zaposlitve, pomaga pri preseganju socialne osamelosti in jih spodbudi k nadaljevanju šolanja, kjer pa to ni mogoče, spodbuja pridobivanje veščin, ki olajšajo pot do zaposlitve. S pomočjo mentorjev mladi rešujejo tudi težave, ki so pripomogle k temu, da so opustili šolanje.

Temeljni cilji programa so spodbuditi osebnostno rast, preseči socialno izključenost, omogočiti splošno izobraževanje ter oblikovanje poklicne, socialne in kulturne identitete.

Vključenost v program traja praviloma eno leto. V tem času mladi spoznavajo različne poklice in izobraževalne programe, ob tem pa skozi projektno delo odkrivajo svoje interese. S sadovi projektnega dela se mladi predstavijo tudi javnosti – marsikdo prvikrat v pozitivni luči, s tem pa krepijo občutek lastne vrednosti, zmožnosti in samopodobe v celoti (Andragoški center Slovenije 2012).

 

Več o podpori programa PUM najdete tukaj.

 

Sofinanciranje kadrovskih štipendij za lokalne deficitarne poklice

Deficitarni poklici so tisti, katerih na trgu delovne sile niso zapolnjena vsa delovna mesta. Sofinanciranje za kadrovske štipendije za deficitarne poklice je ukrep, ki je na ta način koristen za občino, potencialne delodajalce in posameznike, saj štipendije, namenjene točno določenem poklicu, spodbujajo mlade, da se odločijo za ta poklic in s tem posledično zagotavljajo strokovni kader, ki ga na lokalnem trgu dela sicer primanjkuje. Sofinanciranje kadrovskih štipendij za deficitarne poklice spodbuja povezovanje človeških virov in zaposlovalne sfere, kajti podjetja si lahko preko dolgoročnega kadrovskega načrtovanja zagotovijo razvoj ustreznih kadrov in na ta način spodbudijo razvoj podjetij.

Kadrovska štipendija za deficitarne poklice poleg uspešnega nadaljevanja oziroma zaključka izobraževanja vključuje tudi obveznost zaposlitve pri štipenditorju po končanem izobraževanju. Ta obveznost je praviloma tudi terminsko opredeljena; največkrat se mora štipendist pri štipenditorju zaposliti za najmanj za toliko časa, kolikor je prejemal štipendijo.Delodajalec se lahko s svojim štipendistom dogovori tudi za druge obveznosti, kot so obvezna počitniška praksa, diplomska naloga, vezana na podjetje, in podobno. Sofinanciranje dodatno spodbudi delodajalca, da razpiše kadrovsko štipendijo.

 

Več o sofinanciranju kadrovskih štipendij za lokalne deficitarne poklice najdete tukaj.

 

Sofinanciranje projektov neformalnega izobraževanja v mladinskih strukturah

Ukrep obsega oblikovanje in izvedbo javnega razpisa za sofinanciranje neformalnega izobraževanja v mladinskih strukturah. Dotika se sofinanciranja projektov, ki se odvijajo na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni in so namenjeni neformalnemu izobraževanju. V ta sklop spadajo različne kreativne delavnice, jezikovni in fotografski tečaji, različna usposabljanja za delo v mladinskih organizacijah, izmenjave, študijski obiski, umetniško, glasbeno in kulturno ustvarjanje, ipd. Takšna izobraževanja se lahko izvajajo doma ali v tujini.

Pri neformalnem izobraževanju gre za pridobivanje, razširjanje, obnavljanje, posodabljanje in poglabljanje znanja, kjer ni nujno, da se pridobljeno znanje dokazuje z javno veljavno listino, vendar je takšna oblika dodatnega izobraževanja nujno potrebna na vedno bolj konkurenčnem trgu delovne sile.

Namen takih projektov je dodatno izobraziti mlade, jim s tem povečati konkurenčnost na trgu dela in jim ponuditi možnost, da kvalitetno preživljajo svoj prosti čas, osebnostno rastejo in krepijo svoje socialne veščine. Cilj omenjenega ukrepa je izobraziti mladino, dvigniti njihovo aktivno participacijo in nivo zavedanja sebe in okolice. Ukrep posledično prispeva k vzgajanju družbeno odgovorne mladine, ki soustvarja prihodnost celotne občine.

 

Več o sofinanciranju projektov neformalnega izobraževanja v mladinskih strukturah najdete tukaj.

 

Štipendije za nadarjene dijake in študente

Ukrep obsega podeljevanje štipendij tistim posameznikom, ki kažejo nadarjenost na posameznih področjih in jo imajo potencial razviti s pomočjo pravilne in zadostne izobrazbe. Gre predvsem za štipendiranje športnikov, umetnikov, glasbenikov ipd. Cilj podeljevanja takšnih štipendij je dijakom in/ali študentom, ki se izredno odlikujejo na enem ali več področjih, omogočiti kvalitetno šolanje, ki jim zagotovi ustrezen razvoj potencialov. Namen takšnega ukrepa je pripomoči k razvoju talentov nadarjenih posameznikov, ki lahko po dokončanem izobraževanju s svojim specifičnim znanjem pomembno prispevajo k razvoju in kakovosti življenja v lokalni skupnosti.

 

Ukrep zajema naslednje aktivnosti:

• zagotovitev sredstev za štipendije v občinskem proračunu,
• ustanovitev komisije za pripravo in izvedbo javnega razpisa,
• pripravo javnega razpisa (določitev prioritetne ciljne skupine; določitev kriterijev za prijavitelje; določitev višine sredstev za posamezno štipendijo),
• promocijo javnega razpisa,
• izvedbo javnega razpisa in
• podelitev štipendij.

 

Več o štipendijah za nadarjene dijake in študente najdete tukaj.

 

Zagotavljanje možnosti opravljanja študijske prakse v občinski upravi in v drugih javnih institucijah v občinskem upravljanju

Študijska praksa je namenjena praktičnemu usposabljanju tekom formalnega izobraževanja; je torej praktična nadgradnja teoretičnemu predznanju, ki ga mladi pridobijo v šolah in na fakultetah. Izvedba ukrepa s strani občine obsega omogočanje opravljanja obvezne študijske prakse v službah občinske uprave in v drugih javnih institucijah v občinskem upravljanju. Študijska praksa ne predstavlja oblike rednega delovnega razmerja, pač pa predvideva sklenitev učne pogodbe (v primeru dijaka) oz. pogodbe o praktičnem izobraževanju (v primeru študenta) v skladu z Zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju in Zakonom o višjem strokovnem izobraževanju ter na strani občine predvsem zagotovitev mentorja in izplačila mesečne nagrade (Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju; Zakon o višjem strokovnem izobraževanju). Občina se za možnost opravljanja obvezne študijske prakse dogovori s posamezno srednjo šolo ali fakulteto ter v pogodbi, ki jo nato sklene s šolo in praktikantom, določi potrebne elemente, ki jih zahteva zakonodaja (višina nagrade, dolžina trajanja prakse, obveznosti ipd.).

 

Ukrep zajema naslednje aktivnosti:

• sklenitev dogovora o možnosti praktičnega izobraževanja z ustrezno srednjo šolo ali fakulteto,
• zagotovitev mentorja izmed uslužbencev občinske uprave oziroma zaposlenih v drugih javnih službah,
• zagotovitev finančnih sredstev za mesečno nagrado za opravljanje študijske prakse,
• zagotovitev finančnih sredstev za dodatno plačilo mentorju,
• sklenitev pogodbe o praktičnem izobraževanju z dotično šolo ali fakulteto ter z dijakom oz. študentom in izvedbo opravljanja študijske prakse v službah občinske uprave in drugih javnih institucij v občinskem upravljanju.

 

Več o zagotavljanju možnosti opravljanja študijske prakse v občinski upravi in v drugih javnih institucijah v občinskem upravljanju najdete tukaj.

 

Mednarodna učna mobilnost je pomemben instrument za spodbujanje občutka pripadnosti Evropi, spodbujanje socialnega in poklicnega vključevanja, zagotovitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva v globaliziranem okolju, krepitev evropskega državljanstva in konkurenčnosti. Vendar se mladi z mobilnostjo soočajo že v svoji lokalni skupnosti. Pod pojem mobilnosti namreč prištevamo tudi možnosti, ki jih ima mlad človek, da v sprejemljivem času iz točke A doseže točko B v svojem lokalnem okolju. Gre torej za urejenost mestnega in primestnega prometa, ki mladim poleg ohranjanja socialne mreže omogoča dostop do delovnega mesta ter izobraževalnih in drugih za mlade pomembnih ustanov. Urejen sistem javnega prevoza je torej ključen za družbeno življenje mladih, vendar so do javnih prevoznih sredstev največkrat prikrajšani ravno tisti, ki bi urejen sistem najbolj potrebovali – mladi iz socialno šibkejših družin in mladi s podeželja.

Naloga lokalne skupnosti je, da z ukrepi za izboljšanje mobilnosti mladih slednjim omogoča finančni in stvarni dostop do javnih prevoznih sredstev in hkrati skrbi za podporo tistim organizacijam, ki pospešujejo mednarodno mobilnost mladih.

 

Pregled ukrepov za občine:

• podpiranje mednarodnih programov/projektov šol in mladinskih organizacij
• sodelovanje s pobratenimi občinami/mesti in vključevanje mladih v program sodelovanja
• subvencije za izobraževanje v tujini
• subvencioniranje prevozov dijakov in študentov v kraju bivanja in kraju študija ali med njima
• razvijanje prometne strategije, ki spodbuja javni prevoz in aktivira večje število prebivalcev za uporabo koles
• zagotavljanje prevoza mladih na prostočasne aktivnosti v občini

 

Podpiranje mednarodnih programov/projektov šol in mladinskih organizacij

Podpiranje mednarodnih programov in projektov vodi v rast pomena, pogostosti in kvalitete tovrstnih aktivnosti, posledično pa vodi k večji udeležbi mladih. Udeležba mladih v mednarodnih aktivnostih na domačih tleh zanje predstavlja stik s tujimi kulturami in mladimi iz tujine, tkanje novih prijateljstev in poznanstev ter mlade pripravlja in vzpodbuja za udeležbo v mednarodnih aktivnostih v tujini.

Občina lahko s podpiranjem mednarodnih aktivnosti na tujih tleh poveča udeležbo mladih v programih mobilnosti (izmenjave, tabori, izobraževanja …) ter spodbudi lokalne mladinske organizacije k njihovemu izvajanju in organizaciji.

Še posebej so zanimive mednarodne aktivnosti, katerih tema je lokalno okolje, saj tako mladi preko mednarodnih aktivnosti spoznavajo tudi vprašanja in dileme lastne lokalne skupnosti in preko interakcije s tujci iščejo rešitve. Preko mednarodnih aktivnosti se tako poleg osebnostne rasti udeležencev širi tudi poznavanje izzivov domače lokalne skupnosti in pripravljenost na njihovo reševanje.

 

Več o podpiranju mednarodnih programov/projektov šol in mladinskih organizacij najdete tukaj.

 

Razvijanje prometne strategije, ki spodbuja javni prevoz in aktivira večje število prebivalcev za uporabo koles

S prometno strategijo, ki spodbuja javni prevoz in aktivira občane za uporabo koles, lahko občina zastavi aktivnosti na področju spodbujanja javnega prevoza in razvoja kolesarske kulture ter opredeli potek investicij, ki so za razvoj slednjih nujne. S strategijo občina pridobi dolgoročno naravnan dokument, ki usmerja aktivnosti na področju prometa ter daje smernice pri posameznih konkretnih odločitvah.

Strategija mora identificirati ključne probleme, vizijo, konkurente (predvsem individualno avtomobilsko mobilnost) in potek aktivnosti ter tudi raziskati aktivnosti sosednjih občin ter skladno s slednjimi načrtovati razvoj.

Strategija mora začeti s širokih izhodišč in celostnega pogleda na mobilnost, tekom analize pa kontekstualizirati in konkretizirati posamezne ukrepe.

 

Več o razvijanju prometne strategije, ki spodbuja javni prevoz in aktivira večje število prebivalcev za uporabo koles najdete tukaj.

 

Sodelovanje s pobratenimi občinami/mesti in vključevanje mladih v program sodelovanja

V obdobju časovno-prostorske konvergence postaja grajenje omrežij med mesti in občinami vedno pogostejše. Pobratenja so tako formalni aspekt povezovanja med lokacijami, na vsebinski ravni pa nudijo vrsto možnosti za stik s tujimi kulturami, grajenje novih prijateljstev in poznanstev in so izhodiščna točka za mobilnost mladih kot del aktivnosti sodelovanja ali kot posledica novih poznanstev.

 

Implementacija ukrepa predvideva naslednje aktivnosti:

• navezovanje stikov z občinami, s katerimi se želimo povezati,
• iskanje stičnih točk in možnosti za sodelovanje,
• pripravo programa pobratenja in okvirnega načrta sodelovanja,
• formalno pobratenje,
• vključevanje mladih in mladinskih organizacij v vse aktivnosti načrtovanja in izvajanja programa pobratenja in
• primerno promocijo med mladimi.

 

Več o sodelovanju s pobratenimi občinami/mesti in vključevanju mladih v program sodelovanja najdete tukaj.

 

Subvencije za izobraževanje v tujini

Občina v okviru ukrepa pomaga mladim s finančno podporo pri odločanju za mednarodno študijsko mobilnost ter finančno razbremeni udeležence tovrstnih oblik mobilnosti.

Subvencioniranje se lahko nanaša na enkratne zneske ali mesečna nakazila, poleg tega lahko gre tako za Erasmus ali druge študijske izmenjave kot tudi za redno izobraževanje mladih prebivalcev občine v tujini.

Občina s tovrstno podporo poveča tudi možnost za osebni in karierni razvoj mladih občanov ter povečanje potencialov lastnih prebivalcev v primeru »brain gain«. Z izrazom »brain gain« namreč označujemo proces, ki je nasproten »begu možganov«. Pri tem procesu se namreč prebivalci izobražujejo v drugih državah, po študiju pa se ob primernih vzpodbudah za vrnitev, kot so priložnosti za zaposlitev, priložnosti za razvoj podjetništva itd., vrnejo v občino izvora.

Občina lahko določi pogoje, ki zahtevajo od štipendista vrnitev v občino izvora oz. zaposlitev v občini za obdobje, identično obdobju štipendiranja. Bistveno primernejše pa so »mehke« vzpodbude za vrnitev (podpora pri iskanju zaposlitve, razvoju lastne podjetniške poti …).

V sodelovanju s podjetji se lahko oblikuje tudi štipendijski sklad za študij v tujini, s čimer se štipendiste poveže s podjetji in razbremeni finančno pokritje občine.

 

Več o subvencijah za izobraževanje v tujini najdete tukaj.

 

Subvencioniranje prevozov dijakov in študentov v kraju bivanja in kraju študija ali med njima

Povprečni mesečni strošek študenta v Sloveniji za prevoz je 58 EUR (Euroštudent 2010). Subvencioniranje prevoza za dijake in študente na državni ravni že poteka preko subvencij države v skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). To subvencioniranje lahko občine nadgradijo z dodatnimi subvencijami in tako prispevajo svoj del k zmanjšanju življenjskih stroškov svojih občanov in spodbujajo uporabo javnega prevoza.

Subvencioniranje prevoza naredi javni prevoz ekonomsko bolj zanimiv za mlade, hkrati pa stimulira tudi nakup mesečnih vozovnic (ki jih subvencionira tudi država). S tem se ciljno publiko spodbuja k večji rabi javnega prevoza v primerjavi z individualno mobilnostjo, kar ima pozitivne učinke tako na družbeno kot tudi na okoljsko sfero. Z odlokom se zagotovi tudi pravično razdelitev sredstev in transparentno podeljevanje subvencij.

 

Subvencije je mogoče razdeliti v tri skupine:

• subvencije prevoza dijakom in študentom, ki se šolajo v občini,
• subvencije prevoza iz kraja bivanja v kraj šolanja dijakom in študentom, ki se šolajo izven občine in
• subvencije prevoza v kraju začasnega bivanja dijakom in študentom, ki se šolajo izven občine.

 

Več o subvencioniranju prevozov dijakov in študentov v kraju bivanja in kraju študija ali med njima najdete tukaj.

 

Zagotavljanje prevoza mladih na prostočasne aktivnosti v občini

Ukrep zagotavljanja prevoza mladih na prostočasne aktivnosti v primerih, ko prevoz v okviru obstoječih programov javnega prevoza ne obstaja, je namenjen predvsem ruralnim območjem občin z nizko stopnjo poselitve. Zaradi nizke stopnje poselitve in majhnega števila mladih na teh območjih organizacija javnega prevoza v popoldanskih urah običajno ni možna, zato je smiselno pripraviti druge opcije prevoza mladih na prostočasne aktivnosti. Ukrep pomeni identifikacijo potreb po prevozih in organizacijo prevozov s potniškim kombijem ali manjšim avtobusom.

 

Implementacija ukrepa zajema naslednje aktivnosti:

• identifikacijo potreb v manjših naseljih v občini (potrebe se identificira v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in društvenimi aktivnostmi v krajih, s čimer se zagotovi širok vzorec sodelujočih),
• identifikacijo možnih prevoznikov in prevoznih sredstev (šolski kombiji ipd.),
• izdelavo osnutka časovnice, ki prikazuje potrebe po prevozu (čas, relacija in število mladih) in možnosti za prevoze (čas, relacija in število mest),
• izvedbo ukrepa in
• sprotno in konstantno evalvacijo ter identifikacijo pomanjkljivosti in njihovo odpravljanje.

 

Več o zagotavljanju prevoza mladih na prostočasne aktivnosti v občini najdete tukaj.

 

 

Delujoči MSLS po občinah

MLADINSKI SVET LJUBLJANE

MLADINSKI SVET DOMŽALE

MLADINSKI SVET MESTNE OBČINE PTUJ

MLADINSKI SVET Č’BELA RADOVLJICA

MLADINSKI SVET BELE KRAJINE

MESTNI MLADINSKI SVET MARIBOR

CELJSKI MLADINSKI SVET – SVET MLADIH

MLADINSKI SVET LIPA (LJUTOMER)

MLADINSKI SVET LJUTOMER

MLADINSKI SVET AJDOVŠČINA

MLADINSKI SVET OBČINE SLOVENSKE KONJICE

MLADINSKI SVET LENDAVA

MLADINSKI SVET VELENJE

MLADINSKI SVET OBČINE ŽALEC

MLADINSKI SVET ŽELEZNIKI

MLADINSKI SVET NOVO MESTO

MLADINSKI SVET CERKNICA

MLADINSKI SVET GORNJA RADGONA

MLADINSKI SVET RAVNE NA KOROŠKEM

MLADINSKI SVET JESENICE

MARENBERŠKI MLADINSKI LOKALNI SVET (občina Radlje ob Dravi)

MLADINSKI SVET OBČINE SEVNICA

MLADINSKI SVET OBČINE ROGAŠKA SLATINA

MLADINSKI SVET OBČINE LITIJA

MLADINSKI SVET CERKNO

MLADINSKI SVET SLOVENSKA BISTRICA

TREBANJSKI MLADINSKI SVET

MLADINSKI SVET KOBARID

Mladi so pogosto žrtve nasilja in kriminala, prav tako pa so pogosto njuni storilci. Obdobje mladosti je v povezavi s tovrstnimi pojavi še posebej občutljivo, predvsem zaradi tveganj, ki se pojavljajo v procesu pridobivanja novih socialnih statusov v družbi, kar je ena izmed osnovnih značilnosti tega življenjskega obdobja. Mladi so na račun zahtev po menjavi svojih družbenih statusov pogosto negotovi, ker imajo prav prehodi v obdobju mladosti najbolj dolgoročne posledice, saj si posameznik takrat izoblikuje svojo osebnost in postavi temelje svojega življenja. V kolikor se mladi pri doseganju želenih statusov srečujejo z ovirami, lahko njihova prizadevanja razmeroma hitro zajamejo posluževanje metod, ki niso v skladu z družbenimi normami in pravili ter med drugim vodijo v nasilje in kriminaliteto. Seveda so vzroki mladostniške delikvence tudi drugačni, bolj raznoliki in kompleksni, a v vsakem primeru zaradi pomembnosti obdobja prehoda iz otroštva v odraslost, v katerem mladi gradijo svoj vrednotni sistem, zahtevajo ustrezno ukrepanje, ki mora biti v skladu z mednarodnimi smernicami na prvem mestu preventivno.

Lokalna skupnost lahko zaradi svoje družbeno-organizacijske bližine mladim prebivalcem v lokalnem okolju v veliki meri učinkovito prispeva k preprečevanju nasilja in kriminalitete med mladimi. S posameznimi enkratnimi posegi, mehanizmi in programi, ki naslavljajo predvsem vzroke nasilja in mladostniškega prestopništva, lahko pripomore k zagotovitvi pogojev za odraščanje mladih v duhu nenasilja, medsebojnega spoštovanja in odgovornosti do družbenih pravil, kar se na dolgi rok odraža v odgovorni in konstruktivni naravi občanov. Na ta način občina hkrati poskrbi za večjo varnost celotnega lokalnega prebivalstva ter za ohranjanje ekonomskega in družbenega okolja, v katerem je mogoč neoviran razvoj lokalne skupnosti.

 

Osvetlitev javnih površin, kjer se v nočnem času zadržujejo mladi

Ukrep obsega vzpostavitev javne razsvetljave na tistih mestih v občini, kjer se v nočnem času pogosto zbirajo in zadržujejo mladi. Pri tem je potrebno razsvetljavo zagotoviti tako na sami lokaciji zbiranja mladih kot tudi na pogosto koriščenih poteh do te lokacije. Cilj ukrepa je doseči večjo izpostavljenost krajev, ki v nočnem času predstavljajo potencialno okolje za pojav nasilja med mladimi, kar zmanjša naklonjenost mladih do izvajanja nasilja na teh mestih. Namen ukrepa je na ta način ustvarjanje okoliščin, v katerih so potenciali za pojav nasilja med mladimi manjši, kot so brez tovrstnega posega.

 

Implementacija ukrepa zajema naslednje aktivnosti:

• identifikacijo lokacij, na katerih se v občini mladi pogosto zbirajo v nočnem času,
• pripravo načrta za vzpostavitev javne razsvetljave na identificiranih lokacijah,
• zagotovitev sredstev za izvedbo ukrepa v občinskem proračunu,
• postavitev potrebne infrastrukture/objektov in električnega omrežja na identificiranih lokacijah in vzdrževanje razsvetljave na identificiranih lokacijah.

Finance

Strošek izvedbe ukrepa je odvisen od same lokacije, obstoječe infrastrukture na njej ter lociranja ustreznih potreb in možnosti osvetlitve. Strošek ukrepa lahko zajema strošek nakupa stebrov, svetilk, sijalk in ustreznega drobnega materiala, strošek montaže svetilk, strošek vzpostavitve električne napeljave, strošek dodatne porabe električne energije in strošek rednega vzdrževanja dodatne razsvetljave.

 

Infrastruktura

Za izvedbo ukrepa je na identificirani lokaciji potrebno zagotoviti vso manjkajočo infrastrukturo javne razsvetljave. Ta lahko zajema drogove, svetilke s sijalkami in električno napeljavo.

 

Kadri (občinski + mladi)

Občina mora zagotoviti, da priprava in koordinacija izvedbe ukrepa postaneta delovni nalogi pristojnega občinskega uradnika s področja gospodarskih zadev, ki bo v sodelovanju z zunanjimi sodelavci s področja načrtovanja postavitve javne razsvetljave temu v povprečju namenil 120 delovnih ur. V drugem primeru lahko občina za pripravo načrta postavitve nove javne razsvetljave tudi v celoti zadolži zunanje strokovne sodelavce, ki so predvidoma gospodarski inženirji in inženirji elektrotehnike. Poleg strokovnega kadra za pripravo načrta pa mora občina zagotoviti še kader obstoječega izvajalca gospodarske javne službe na področju javne razsvetljave, ki v zadnji fazi poskrbi za operativno izvedbo ukrepa.

Priporočljivo je, da občina v procesu priprave načrta postavitve nove javne razsvetljave sodeluje tudi z mladinskim predstavništvom v občini, ki ji lahko pomembno pomaga pri identifikaciji lokacij, kjer se v nočnem času pogosto zbirajo mladi.

 

Akti

Za izvedbo ukrepa mora občina prilagoditi obstoječi načrt ureditve infrastrukture javne razsvetljave, tako da vanj vključi nova območja in potrebne investicije. V kolikor občina tega načrta nima, mora ustrezno prilagoditi drug obstoječi akt, ki zajema prostorsko ureditev infrastrukture javne razsvetljave v občini (ureditveni in lokacijski prostorski izvedbeni načrti). Prav tako mora občina v namen izvedbe ukrepa prilagoditi svoj odlok o proračunu oz. odlok o rebalansu proračuna, tako da zagotovi sredstva za tovrstno investicijo v infrastrukturo javne razsvetljave.

 

Komu je namenjen?

Ciljna skupina so vsi mladi v lokalni skupnosti med 15. in 29. letom starosti.

 

Učinki

• zmanjšanje potencialov za pojav nasilja med mladimi v nočnem času,
• povečanje varnosti lokalnega prebivalstva pri uporabi javnih površin v nočnem času,
• širitev kulture nenasilja med mladimi v občini in
• okrepitev kakovosti življenja v lokalni skupnosti.