Mladinska politika se ne omejuje na politiko mladih ali politiko o mladih, temveč je zasnovana kot politika za mlade. Konkretno, mladinska politika zajema niz ukrepov na različnih področjih javne politike, katerih cilj je vključevanje vsakokratnih generacij v različne vidike družbe ter spodbujanje hitrejše osamosvajanje mladih posameznikov.

Gre za sistem dejavnosti na lokalni ravni, ki mladim omogoča čim bolj nemoten prehod v svet odraslih. Glavni namen mladinske politike je torej olajšati prehode iz izobraževanja na trg dela, iz enega bivalnega okolja v drugega in podobno.

Mladinska politika lahko razdelimo na dve osnovni smeri:

1. Horizontalna mladinska politika: To so ukrepi, ki sestavljajo del druge politike (na specifičnih področjih), vendar so zasnovani tako, da posebej spodbujajo vključevanje mladih v družbo. To vključuje ukrepe na področju stanovanjske politike, zaposlovanja, zdravstvene oskrbe, izobraževanja in podobno. Te ukrepe lahko usmerimo izključno v mlade ali pa jih vključimo v širšo politiko za celotno prebivalstvo. Horizontalni ukrepi spodbujajo avtonomijo posameznikov in njihovo vključevanje v družbo.
2. Vertikalna mladinska politika: To so ukrepi, ki so namenjeni predvsem prostoru mladih in spodbujajo njihovo udejstvovanje v mladinskem delu. Te ukrepe oblikujemo za podporo dejavnosti mladih, delovanje mladinskih organizacij, udeležbo mladih v procesih odločanja ter zagotavljanje potrebnih pogojev za izvajanje mladinskega dela. Vertikalni ukrepi so specifično prilagojeni potrebam mladih in mladinskega dela ter ne morejo biti vključeni v druge javne politike.

Tako horizontalna kot vertikalna mladinska politika igrata ključno vlogo pri spodbujanju vključevanja mladih v družbo, pri čemer se osredotočata na različne vidike in potrebe mladih posameznikov.